Updates from November, 2010 Toggle Comment Threads

  • Urban 13:27 on 28 Nov. 2010 Permalink  

    Gravity Lab for iPad 

    Gravity Lab is an iPad gravity simulator. It allows you to create massive bodies on a 2-D plane and set their initial velocities by dragging your finger. Their attraction is then simulated, which causes them to accelerate (and combine) according to Newton’s law of universal gravitation. Newton’s law states that every massive body in the universe attracts every other massive body; such attraction is proportional to masses of both bodies and inversely proportional to the square of the distance between them.

    All beings living on Earth’s surface become, through life’s experience, intimately acquainted with the force of gravity. Gravity keeps us from drifting freely into space. Yet there’s something extremely limiting in our perception: the only significant gravitational force that we can perceive is that of the Earth, which has mass approximately 60,000,000,000,000,000,000,000 times greater than an average human being standing on its surface. The gravitational attraction doesn’t feel very mutual (although the forces of attraction of both bodies are equal in size), which is due to the much higher mass and consequently higher inertia of the Earth.

    Gravitational force is also the weakest force in nature, either compared to electromagnetic, weak or strong force. Take a look at the comparison here. The strength of the gravitational attraction is for a factor of 1036 (or 1,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000) times weaker than the electromagnetic force (which also works universally — that is, with unlimited range). The value of the gravitational constant G used to calculate the force in the Newton’s equation: F=Gm1m2/r2 is 0.00000000006674, which means the masses have to be extremely large and distances reasonably short for force F to become noticeable.

    That’s where a simulator can help. Generating large massive bodies has never been easier. The simulator then calculates and updates the forces between them in real-time and, besides helping you get a feeling of how gravity works on a larger and more massive scale, also allows you to perform different experiments and demonstrate various phenomena:

    • create your own solar system
    • demonstrate complex interaction patterns of multiple massive bodies
    • collide massive bodies and demonstrate the conservation of momentum
    • display vectors of acceleration due to gravitational forces and observe the acceleration of orbiting bodies
    • observe first two of the three Kepler’s laws of planetary motion
    • demonstrate gravitational slingshot (gravity assist) for increasing the spacecraft’s velocity, etc.

    More info and purchase:

     
    • dare 08:48 on 2 Dec. 2010 Permalink

      čestitam! a dela multitouch? na tistem flash-based gravity simulatorju nisem mogel dveh planetov v vzajemno orbito spravit…

    • božo 16:05 on 2 Dec. 2010 Permalink

      torej če pravilno razumem so ti potrdili zadevo – BRAVO!

    • Urban 21:14 on 2 Dec. 2010 Permalink

      hvala, hvala 🙂 res je 14 dni za čakat, se vid da so vsi navalili z updati ob releasu novega OS-a 🙂

  • Urban 15:50 on 21 Nov. 2010 Permalink  

    Vremenski sateliti 

    Vem, da imamo internet in da s tremi kliki prideš do vremenske napovedi za 10 dni naprej, pa do radarske slike in do satelitskih posnetkov. Ampak tole ima svojevrsten čar in dela tudi brez interneta, pa že precej časa.

    V prejšnjem postu sem pisal, da NOAA sateliti z analognim oddajanjem1 počasi ugašajo, ampak nekaj jih še vedno živi. Še več, zadnjega so komaj izstrelili (NOAA 19, feb 2009). Nisem mogel verjeti, pa sem poskusil, in res pripiska mimo.

    Ujel sem NOAA 17 in 19, glede na podatke pa sta aktivna še NOAA 15 in 18. Njihove oddajne frekvence so med 137 in 138MHz, kar pomeni, da so samo 30MHz nad pasom FM radijskih postaj (ta je širok 20MHz, od 88 do 108 MHz).

    Sateliti oddajajo v FM, tako kot radijske postaje. Edina razlika je, da je valovanje desnosučno krožno polarizirano in za sprejem potrebuješ ustrezno anteno. Ta mora biti prav tako desnosučno polarizirana in jo je dokaj enostavno narediti. Po internetah je dovolj tutorialov, da se v to ne bom spuščal (ključna beseda je “wxsat turnstile”).

    Da zvemo kdaj sateliti pridejo naokrog (zemljo obkrožijo v približno 100 minutah, vendar ne nad istim krajem), si lahko pomagamo z obilico odličnega softvera; še vedno se dobi WXTrack, ki se ga spomnim še iz leta 2004. Takole izgleda in lepo napoveduje prihodnje prelete.

    Ko enkrat vemo uro preleta, se postavimo na odprto in posnamemo signal na 137MHz v obliki avdia. Takole se sliši.

    NOAA 19, prelet čez Bohinj, 21.11.2010 ob 11:55

    Potem pa wav dekodiramo, npr. s programom WXtoimg ali WXSat, pa dobimo takole sliko2 v vidnem in IR delu spektra.

    (Tale je iz mojega arhiva; danes sem dobil premajhne čase preletov in so vse slike visoke samo za četrt zgornje).

    Program WXtoimg pa omogoča tudi avtomatsko delovanje: računa prehode satelitov, ko letijo čez, jih posname in dekodira posnetek v sliko, to pa lahko tudi kar naloži na spletno stran. Enkrat mogoče pustim zadevo v tem načinu, da vidim kaj se nabere.

    1. t.i. APT — Automatic Picture Transmission []
    2. Za tole sem uporabil anteno lastne izdelave, sprejemnik Yaesu VR-120D, za snemanje Audacity, za procesiranje pa WXsat []
     
    • božo 20:26 on 22 Nov. 2010 Permalink

      zanimivo…

      ampak kje “zvohaš” take zadeve? sam se nebi spomnu niti približno na kaj takega…

    • Urban 21:23 on 22 Nov. 2010 Permalink

      Hehe, to pa je kompliment 🙂
      To sm enkrat slučajno najdu v študentskih letih in me je žrlo da je blo 137MHz tko blizu, pa vseen tako daleč. Takrat sm brez pravih TK osnov poskušal zmiksat signal na 88-108 MHz da bi ga poslušal s starim avtoradiem.. na koncu sm pa kupu kr scanner.

  • Urban 20:20 on 20 Nov. 2010 Permalink  

    Zbogom, analogno 

    V študentskih letih, davno je že tega, sem si močno želel širokopasovnega radijskega sprejemnika. Na študentskih vajah iz radiokomunikacij smo poslušali pogovore z Inmarsat satelitov, kar me je totalno fasciniralo. I wanted some of that action. 🙂

    Zato sem takrat nabavil preprost radijski skener1. Z njim si lahko poslušal vse tole:

    • NMT telefonske pogovore,
    • policijo, gasilce, gorsko reševalno, ipd.2
    • pogovore med piloti in kontrolorji letenja,
    • avdio TV kanalov (poor man’s TV 🙂 ),
    • FM in AM radio (slednji tudi od precej daleč; fenomenalno je bilo ujeti francoski ali ruski radio, danes pa imamo internet in se davimo s preobiljem informacij),
    • NOAA vremenske satelite,
    • občasno tudi kakšen radioamaterski fenomen
    • in še kup drugih stvari, ki se jih bodisi ne spomnim ali za katere sploh nikoli nisem vedel.

    In ko sem si mel roke od navdušenja, ko je svet šel naprej in je Moorov zakon prinesel širokopasovni internet v vsak slovenski dom, me je hkrati bolelo srce, ker je tehnologija okrog nas postajala precej bolj kompleksna in nedostopna — in ker je moj sprejemnik postajal vedno bolj neuporaben.

    No, taksistov recimo že takrat nisi mogel poslušati, ker so obračali spekter. Ampak kmalu je prišel večji udarec: Mobitel je konec 2005 ugasnil NMT, kar je pomenilo konec brezplačnega geekovskega Big Brother entertainmenta. 🙂

    Nato so policaji leta 2006 prešli na tetro (izgleda pa, da ne vsi — tega nisem vedel), in je bilo konec brezplačnih akcijskih podcast epizod v realnem času. 🙂

    Tudi večina analognih NOAA satelitov je že ugasnila, letos do konca leta pa izgubimo še analogno TV — po več kot 50 letih rednega oddajanja RTVSLO. Zavidljiva starost za današnje razmere, ko tehnologije menjamo hitreje kot spodnje perilo.

    Če me bodo vnuki nekega dne vprašali kaj pa je to, bom lahko rekel samo: “meh, to je generator belega šuma. Pa saj ne bi razumeli: svojčas, v davnih dvatisočih je to bilo, smo po zraku prenašali en kup komunikacije na silno neučinkovit in zapovrh še nekriptiran način…”

    1. Yaesu VR120D, ki je nudil izvrsten price/performance in fantastično območje od 0.1 do 1300MHz []
    2. http://lea.hamradio.si/~s56wmn/freq_scanner.htm []
     
  • Urban 20:50 on 17 Nov. 2010 Permalink  

    Naredi si sam — iPad stylus 

    Vem, nič novega. Spodnji tutorial je star že pol leta in če bi imel prevodno peno, bi zadevo poskusil že prej.

    Zdaj, ko sem ga končno izdelal, pa se obnese presenetljivo dobro, celo v primerjavi z enim komercialnim produktom (ta, ki ga imam, je preveč gumijast in imaš podoben občutek kot če bi pisal z radirko).

    Velikost običajnega kulija bolje sede v roko kot tanjše palčke, poleg tega pa tudi lažje pišeš ne da bi roko naslanjal na zaslon (ker s tem motiš pisanje). V končni fazi je občutek podoben kot če bi pisal s flumastrom na tablo (kjer prav tako ne naslanjaš roke).

    Evo še demo, z naslovom “Jesen” (narejeno v brezplačnem Adobe Ideas). Zasloni na dotik vseeno še ne bodo kmalu zamenjali raznih Wacom tablic, za kaj na hitro skicirat pa bo.

     
    • Roman 22:59 on 18 Nov. 2010 Permalink

      Hudo. Nc vec posusenih flomastrov in pobarvanih prstov 🙂

    • božo 11:43 on 19 Nov. 2010 Permalink

      sedaj pa na projektor priklopit zadevo pa iza mize predavat 🙂

      PS: samo v vednost – včeraj in danes brez problema dostopam do tvojga bloga (od doma in službe, preko vseh 3 PC-ov)… dva dni prej (zapored) pa nikakor ni nalovdalo tvoje domene (vsaj zvečer od doma ne)?

  • Urban 03:24 on 10 Nov. 2010 Permalink  

    OpenGL in njega nasledniki 

    Čez prvonovembrske praznike sem se lotil nepojmljivega: skodiral sem svojo prvo OpenGL aplikacijo. Moram reči, da sem navdušen nad preprostostjo vmesnika (OpenGL je nizkonivojski API za 2D in 3D grafiko); vedno sem imel občutek da gre za nekaj zelo kompliciranega1, ampak dejanska uporaba je zelo podobna konceptom iz 3D paketov (3DSmax, Blender,..).

    Definiraš točke v 3D koordinatnem sistemu, potem nanje napneš trikotnike, črte ali druge primitive, in zadeva že kar nekako izgleda. Če točkam določiš še barvo, bo renderer sam interpoliral barvo ploskev. Ko je objekt pripravljen, ga lahko premakneš po (x,y,z) ali poljubno rotiraš, tako da je v resnici najmanjši problem narisati vrtečo se kocko:

    Na posnetku sta 2 vrteča se ikozaedra2 (dvanajsterca oz. telesi z 12 ogljišči) in kocka, ki se premika po Lissajousovi krivulji (frekvenca po osi y je točno dvakratnik frekvence po osi x).

    Pri učenju sem si pomagal z naravnost odličnim tutorialom Jeffa LaMarcha, ki sicer opisuje uporabo na iPhonu, se pa tematike res loti pri osnovah. Priporočam! Zadeva pa je zaradi abstrakcijske narave OpenGL-a aplikabilna na praktično vsa okolja.

    In prav to me je pri vsem tem najbolj fasciniralo: totalna abstrakcija. OpenGL definira celo svoje podatkovne tipe (GLint, GLfloat, ipd.), s katerimi jamči, da se bo zadeva prevedla na praktično vsaki arhitekturi, ne glede na uporabljano velikost (sizeof) tipov. Zadeva si zato lahko brez težav sposodi moto Jave “napiši enkrat, poganjaj povsod”.

    In povsod pomeni tudi na spletu, v obliki WebGL. Ta je trenutno sicer še v postopku standardizacije3, gre pa za razširitev HTML canvasa z API-ji na osnovi OpenGL ES (= OpenGL for Embedded Systems), ki predstavlja podmnožico funkcionalnosti polnega OpenGL. OpenGL ES je podprt tudi na vseh iOS napravah (iPhone, iPad), Androidu, Symbianu in WebOS-u.

    Ta prenosljivost pa tudi razjasni, kako so lahko Googlovci tako hitro sportali Quake v HTML5: koda za quake 3 je pod GPL, tako da jo je bilo treba najbrž samo prestavit.

    1. kriva je seveda prva izkušnja, ko sem kot froc, še preden sem poznal sinus in kosinus, brez uspeha poskušal reverse-engineerati demo vrteče se kocke v Delphiju. Pa tudi OpenGL še ni bil ravno polnoleten takrat 🙂 []
    2. koordinate ogljišč mnogih teles lahko dobimo na Wolfram Alphi, takole: dodekaeder []
    3. za poganjanje rabiš zaenkrat še development build Firefoxa, Chroma ali Safarija []
     
    • božo 15:43 on 10 Nov. 2010 Permalink

      oj če bi na mesto na TK šel na smer PA, bi že v 3 letniku lahko obračal kocke v 3d prostoru kar na papirju :))) – no vsaj matrike. Ko bi prišu v 4 letnik bi ti blo pa dovoljeno še v Matlabu al pa Matemaci obračat kocke :)) – malo zajebancije :))

    • Urban 18:47 on 10 Nov. 2010 Permalink

      Hehe, na papirju smo jih tud mi obračal 🙂 ampak eno je domača naloga v 3. letniku, drugo pa ipad app ki ga boš vidu v naslednjem postu 🙂

c
Compose new post
j
Next post/Next comment
k
Previous post/Previous comment
r
Reply
e
Edit
o
Show/Hide comments
t
Go to top
l
Go to login
h
Show/Hide help
shift + esc
Cancel