Updates from June, 2012 Toggle Comment Threads

  • Urban 22:23 on 16 Jun. 2012 Permalink  

    Sunspots 

    Today’s sunspots.

    Sunspots

    Sunspots 2012-06-16; click to enlarge

    Some notes on taking the picture: I used a budget Celestron Powerseeker 127eq with a bunch of DIY accessories. The small aperture of the front mask was covered with mylar film; instead of the eyepiece I used a T-mount, made from a camera body cap and a piece of PVC sink pipe, held together by plumber’s putty. It sounds pretty much like MacGyver, and it was. Why complicate so much, you ask, if you can get a T-mount for pocket change? Because you can’t get one the last day when you finally decide you want to take pictures of the venus transit.

    Of course, to prevent shaking, a 10s timer and mirror lockup had to be used. Finally, the photo was cropped and adjusted for better contrast.

    Compare that to the one NASA captured.

     

     
  • Urban 03:41 on 24 Feb. 2011 Permalink  

    Strašljiva tišina 

    Čas branja: 5-10 minut, z videom 15-20 minut

    Lani je minilo 50 let od prvega eksperimenta v okviru programa SETI (Search for Extraterrestrial Intelligence oz. iskanje zunajzemeljske inteligence). 50 let poslušanja radijskih signalov iz vesolja in ducat let njihovega analiziranja s pionirskim programom distribuiranega računanja, [email protected], pa nič. Nobenega odkritja, nobenega vesoljca. Kaj to pomeni?

    Pravkar sem končal s knjigo Paula Daviesa, The Eerie Silence. Davies je bil kar nekaj let aktivno udeležen pri programu SETI in je kot tak v edinstveni poziciji, da postavi nekaj ključnih vprašanj in poskuša nanje odgovoriti. Oz., kot pravi, čas je, da kritično pogledamo kaj počnemo: praktično od odkritja radijskih valov naprej že iščemo ozkopasovni radijski signal iz vesolja. Tako smo si predstavljali inteligenco — in tako je inteligenca tudi izgledala — leta 1950.

    Že na Zemlji pa se je v zadnjih 50 letih zgodilo ogromno sprememb. Če pogledamo že področje komunikacij — vse od odkritja laserja naprej do zavedanja, da je oddajanje radijskih in TV programov v vesolje zelo neučinkovito, zato jih danes raje pošiljamo po žicah in optičnih vlaknih. Posledično je danes Zemlja radijsko precej temna, tako da od daleč najbrž sploh nihče ne bi opazil inteligence. In okno v katerem smo velikodušno sevali kilovate v vesolje, je trajalo zgolj dobrih 50 let, kar je tren očesa v primerjavi s starostjo in velikostjo vesolja.

    Ker I v SETI pomeni inteligenco, zgolj življenje ni dovolj. Biti mora tudi dovolj inteligentno, da bo pustilo neko sled, po kateri ga bo mogoče zaznati. In do razvoja inteligence vodi po ocenah številnih strokovnjakov niz 5-6 zelo neverjetnih dogodkov, od katerih lahko vsak zahteva več sto milijonov let. Če se vsi dogodki ne zvrstijo preden potencialni planet “umre”, se inteligentno življenje ne zgodi. Na žalost nimamo nobene metrike kaj je verjetno in kaj ne. Edini primer smo mi sami1, in statistika na osnovi enega vzorca ni vredna nič. Kljub temu obstaja možnost, da so se vsi neverjetni dogodki na Zemlji po naključju zgodili neverjetno hitro, in da smo v tem pogledu statistični ubežnik. Če je tako, smo najbrž sami precej daleč naokrog.

    Na spodnji sliki je tak pesimističen scenarij. Če drži, potem nam je na Zemlji za las uspelo pridobiti inteligenco tik (800 milijonov let) pred koncem planeta. Lahko, da večina planetov nima te sreče.

    Eden izmed takih zelo neverjetnih dogodkov je bil pred kratkim dokaj dobro povzet na Slo-techu — razvoj evkariontske celice:

    Razvoj na Zemlji kaže, da gre za skrajno neverjeten pojav, saj se je v celotni zgodovini planeta primeril samo enkrat. Vso večcelično življenje (rastline, glive, živali) je namreč potomec prve evkariontske celice.

    Po drugi strani pa, če temu ni tako, mora biti vesolje polno življenja — morda celo inteligentnega. Enačba, ki jo je sestavil znani astrofizik Frank Drake poskuša oceniti število inteligentnih civilizacij, ki razpolagajo z radijsko tehnologijo, in ki ta hip obstajajo v naši galaksiji. Pomemben faktor v tej enačbi predstavlja tudi verjetnost, da se civilizacija uniči. Če sklepamo po nas samih, smo v relativno kratkem času prišli od odkritja radijskih valov do izuma atomske bombe. Spet pa ne vemo, koliko časa bomo zdržali brez samouničenja, ali koliko časa bi zdržala povprečna civilizacija.

    V spodnjem posnetku Carl Sagan lepo razloži faktorje Drakove enačbe in poda ocene zanje.

    Toda problem lahko predstavlja še nek drug trend. Kljub milijonom let evolucije smo samo v zadnjih dobrih 100 letih odkrili večino znanosti: elektriko, radijske valove, relativnost, kvantno mehaniko, laserje, računalnike, internet, ipd. Če verjamemo Moorovemo zakonu in napovedim Raya Kurzweila, bomo v kratkem dosegli tehnološko singularnost, kjer bo vsaka sposobnost napovedovanja prihodnosti odpovedala.

    Ta vedno večja hitrost napredka je lepo razvidna s spodnje slike.

    Kdo pravi, da bi civilizacija, milijon let starejša od naše, sploh komunicirala s tako primitivno tehnologijo kot so radijski valovi? Sevanje ozadja in pulzarji, ki oddajajo radijske valove, predstavljajo naravne vire šuma, ki moti komunikacijo galaktičnega interneta. Primer obetavne komunikacijske tehnologije, ki bi jo napredna civilizacija lahko uporabljala, je curek nevtrinov, kar bi podobno razvita civilizacija brez težav zaznala (mi pa zaenkrat še ne).

    Druga dimenzija napredka se lahko nanaša na nivo zaznavanja. Danes npr. jasno ločujemo dva konceptualna nivoja: materialnega in informacijskega. Delo lahko opravljamo ne samo z manipulacijo snovi, ampak tudi z obdelavo informacij. Pred samo 500 leti bi se stroj za obdelavo informacij (in koncept softvera) zdel nekaj nepojmljivega. Kako lahko vemo, da se ne bo v naslednjih 500 letih razvil še višji nivo, ki bo npr. temeljil na premikanju informacij, tako kot obdelava informacij danes temelji na premikanju elektronov? Takega procesa ne bi mogli prepoznati niti na nivoju fizičnega sveta (premikanje elektronov), niti na nivoju informacij (tako kot že danes ne moremo razbrati npr. naslova spletne strani neposredno iz opazovanja premikov elektronov).

    Nenazadnje pa, kdo pravi, da bi miljon let naprednejša civilizacija sploh rada komunicirala z nami? Preradi predpostavljamo, da so na isti razvojni stopnji kot mi, to je vsaj v cca. letu 1950. To je, da poznajo radijsko tehniko, da se zavedajo, da lahko iz vesolja pride radijski signal, ter da poslušajo. Če so vesoljci že dosegli svojo singularnost in nadomestili naravno evolucijo z umetno, so najbrž postali pametni stroji (megaračunalniki). Biološka inteligenca je, po vseh napovedih, le prehodno obdobje do nastanka intelignetnih strojev.

    Torej, če so vesoljci tako ali drugače miljon let pred nami, zakaj bi sploh hoteli komunicirati z nami? Konec koncev tudi mi ne poskušamo komunicirati s šimpanzi, ki so po evoluciji milijon let za nami (ali npr. z glivami, če upoštevamo še eksponentno pospeševanje napredka). Ali se lahko od gliv česarkoli koristnega naučimo? Ali nam lahko razkrijejo poenoteno teorijo vsega ali razložijo nastanek vesolja? Če ne, zakaj bi iskali načine za komunikacijo z njimi. In podobno, zakaj bi se samozadosten megaračunalnik v velikosti planeta, ki bi se zabaval z reševanjem matematičnih problemov, ukvarjal s komunikacijo z biološkimi bitji, ki so v primerjavi z njim na razvojni stopnji glive.

    Pod črto, nad knjigo sem bil navdušen; napisana je zanimivo in berljivo ter upoštevaje vsa zadnja in predzadnja znanstvena dognanja s tega področja, vključno z domnevnim Nasinim odkritjem življenja na osnovi arzena. Osvežujoče branje, ki na sistematičen in znanstveno skeptičen način obdela kopico možnih scenarijev in jih podpre s poljudno razlago, številne ZF koncepte pa bodisi kritično razdela ali z dvema stavkoma zdrave pameti postavi na trdna tla. Priporočam!

    Za konec pa še en poetičen posnetek iz Nasine Carl Sagan serije na to temo. Life looks for life.

    1. To ima za posledico tudi našo antropocentričnost. Ker znamo razmišljati samo v človeških okvirih, si tudi vesoljce najraje predstavljamo kot humanoide, čeprav je verjetnost za to izjemno majhna. []
     
    • Roman 09:15 on 24 Feb. 2011 Permalink

      Super. Narocu hard copy.

  • Urban 00:40 on 28 Jul. 2010 Permalink  

    Moon 

    Is that an image of both Earth and Moon to scale?
    Why yes, yes it is!

    And it seems it’s a bit further than I thought…

    Data and images of Earth and Moon are from Wikipedia.

     
  • Urban 01:22 on 3 Sep. 2009 Permalink  

    Razdalje v vesolju 

    Ne vem kako bi dobro predstavil gromozanske razdalje v vesolju, ampak vem, da se da narediti marsikakšno dobro vizualizacijo z vso to sodobno tehniko.

    Za hec sem vrgel vkup sliki Zemlje in Sonca (in Jupitra, na prvi), v pravem razmerju. Enkrat od daleč, enkrat od bliže1.

    earth_jupiter_sun

    earth_sun4

    Za nameček pa prilagam še ilustracijo2 naše galaksije, z označenim Soncem.

    nasa_galaksija

    Težko bi pa ponovil kaj podobnega kot je posnetek Powers of ten, ki se sprehodi od nas do roba vesolja, pa spet nazaj do atoma. Zelo inovativen pristop, ampak vseeno izubiš občutek za velikost… logaritemska skala ni ravno intuitivna.

    1. Druga je shematična, ker nisem dobil slike Sonca v dovolj visoki resoluciji 🙂 Slike so z Wikipedije []
    2. iz knjige Astronomija iz zbirke Naravoslovni atlasi, MK, 1996. Po mojih najboljših informacijah knjige ni več moč kupiti, tole pa smatram za fair use, ker gre za nepridobitne in izobraževalne namene []
     
    • Roman 09:48 on 3 Sep. 2009 Permalink

      Dobra ponazoritev.

      Vprasanje je samo še kako priti do restavracije na robu galaksije?

    • Urban 10:43 on 3 Sep. 2009 Permalink

      Enostavno.. greš po Trzaski do Mirja.. 🙂
      Zgleda da so kr vse restavracije ki jih poznamo na robu galaksije. Douglas Adams je kr dobr zadel:

      “Tam zunaj v neraziskanih zaplotjih nekega popolnoma nemodernega predela Galaksije onkraj Zahodnega spiralnega rokava plava majhno neugledno rumeno sonce.
      Okrog njega kroži v razdalji kakih 150 milijonov kilometrov skrajno nepomemben modrozelen planetič, katerega iz opic izvirjajoče življenjske oblike so tako obupno zaostale, da se jim zdijo digitalne zapestne ure kar bistra pogruntavščina.”

      🙂

    • Janez Drobnič 22:31 on 25 Apr. 2010 Permalink

      Pozdravljeni gospod Sedlar!

      Prvo sem bil kot laik prijetno presenečen, da sem slučajno naletel na vaše prispevke na temo “astronomija”. Jaz pisarim iz golega veselja in to pri 77. letih. Pišem v materinem jeziku. Angleško sploh ne znam, nemško pa samo delno, da si lahko pomagam iz interneta. Literature, skoraj pretežno nemške, se mi je tudi precej nabralo. Počnem iz čistega idealizma, da lahko kaj pripovedujem na temo astronomija in to laikom na deželi, kadar sem v domovini, če pride do vprašanja. Rad pa pišem, da se mi nebi prehitro porazgubilo, pozabilo in da mučim, treniram, možgane. Kakšno fotokopijo tudi podarim. Precej moje tovrstne snovi je tudi v tem, da bi ljudje naravoslovje bolj cenili in da jim ne bi bila “biblija” povsod odskočna deska.

      Vas lepo pozdravlja “zdomec in rodoljub”.

    • Dave Russon 04:15 on 9 Nov. 2010 Permalink

      Any time I here about this, it is always exactly the same. Finally someone has presented an alternative and meaningful opinion.

  • Urban 12:56 on 29 Aug. 2009 Permalink  

    Astronomski večer 

    Včeraj zvečer sem bil v Tivoliju na opazovanju Jupitra1, ki trenutno takoj za Luno najsvetlejši objekt na nočnem nebu (samo še Venera je svetlejša od njega, ko je na nebu). Avgusta je viden celo noč, njegove satelite pa lahko vidimo že z navadnim daljnogledom. Zadevo sem že probal opazovati z amaterskim teleskopom, s katerim se dobro vidi lune, Jupitrove proge pa z malo domišljije. S profi teleskopi je zadeva veliko lepše vidna, še posebej če mu sledijo po nebu in ga ni treba stalno loviti. Najdaljša vrsta s pol ure čakanja je bila za 2m dobsonov teleskop, ki za moje pojme še zdaleč ni postregel z najostrejšo sliko.
    Ves čas opazovanja sta nedaleč stran izmenjaje potekali predavanji o Luni in Jupitru, in spodaj sem zbral par najzanimivejših dejstev, ki sem jih slišal.

    • Jupiter je plinasti orjak in je največji planet v osončju (ima 1/1000 mase sonca, ampak 2.5x več kot vsi ostali planeti skupaj). Pravijo mu tudi “neuspela zvezda”, ker bi rabil samo 7x večjo maso da bi postal rjava pritlikavka, s 75x več mase pa bi pritisk omogočil zlivanje jeder.
    • Večino jedra je iz tekočega kovinskega vodika, tj. vodika, ki zaradi velikega prisitka dobi lastnosti kovine.
    • Gromozanska rdeča pega na površju je nevihta — največja nevihta v našem osončju (tu se lepo vidi), ki traja že vsaj 180 let (prva preverjena opazovanja). Za razliko od tipičnih ciklonov na zemlji je pega anticiklon, velika pa je za skoraj 2 Zemlji.

    Jupiter-Earth-comparison

    • Jupiter ima prstan, viden samo iz vesoljske sonde. Sestavljen je iz kamnitih delcev, za razliko od Saturnovega, ki je iz ledenih delcev.
    • Jupitrovo magnetno polje je 14x močnejše od Zemljinega in je najmočnejše v osončju.
    • Jupiter ima 63 satelitov, (že spet) največ v osončju. Večina jih je ujetih asteroidov, štirje pa so lune, podobne naši: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto (t.i. Galilejeve lune, ker je on prvi ugotovil da krožijo okrog Jupitra).
    • Ganimed je največja luna v osončju.
    • Evropa je oceanska luna, z oceani globokimi ~100km (na Zemlji max 11km). Po vrhu ima skorjo ledu, notraj pa je domnevno tekoč in bi lahko vseboval (od fotosinteze neodvisno) življenje ob raznih geotermalnih vrelcih.
    • Kalisto je med objekti z največ kraterji v osončju, ker je geološko povsem neaktiven in jih ne zabriše. Površje je takorekoč nasičeno in vsak nov krater bo izbrisal kakega starega (Kalisto je bojda optimalen za stacioniranje v bližini Jupitra).
    • Io ima čez 400 aktivnih vulkanov s tipičnimi izbruhi tudi do 500km visoko in je geološko najbolj aktiven objekt v osončju.

    Moons_of_solar_system

    1. “Organizirala sta ga Ustvarjalno astronomsko društvo Temno nebo Slovenije in Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z astronomskimi društvi iz vse Slovenije”, sem post festum prebral na Delo.si []
     
    • dare 18:09 on 29 Aug. 2009 Permalink

      sila zanimivo, res

c
Compose new post
j
Next post/Next comment
k
Previous post/Previous comment
r
Reply
e
Edit
o
Show/Hide comments
t
Go to top
l
Go to login
h
Show/Hide help
shift + esc
Cancel