Updates from October, 2010 Toggle Comment Threads

  • Urban 00:05 on 11 Oct. 2010 Permalink  

    Nekaj nasvetov za snemanje stop-motion videa 

    Ko sem snemal tale demo, sem razmišljal o različnih pristopih. Poskusil sem z videom, ampak brez profi opreme so bili rezultati preveč amaterski — praktično neuporabni. Po več urah in več 10 ponovitvah je bil končni izkupiček 5s zadovoljivega videa, in s takim tempom bi bil dober za cel teden. Zato sem se odločil za ustavljeno gibanje (stop-motion).

    Tudi to je vzelo praktično cel vikend (postavitev, snemanje, obdelava in montaža). Tule je par ugotovitev, bolj za mojo referenco kot kaj drugega, s katerimi bom naslednjič računal že v štartu.

    1. Uporabi stativ
      Brez stativa tak projekt ni realističen; še s stativom se zadeve malo premikajo sem in tja (zaradi premikanja scene), kar ima za rezultat značilno poplesavanje predmetov. Fiksiraj stativ in zoom za določen kader. (Poceni stativi grejo od 30 eur naprej v raznih fototrgovinah; za večino potreb so več kot zadovoljivi.)
    2. Uporabi daljinski sprožilec
      Če ne drugega, se dobijo poceni alternative uradnim daljincem na DealExtreme1. Proženje brez daljinca je v praksi neuporabno; če bi uporabljal timer, bi mi zrasla brada (10 sekund za vsak posnetek, da ne omenjam, da gibanja ne moreš dobro zajeti, če ne slikaš rafalno). Z daljincem pa se da hitro naškljocati par 100 slik.
    3. Zamisli si osnoven scenarij
      Pomaga, če kaj veš o režiji, recimo kako se kadri povezujejo med sabo. Tu sem še najšibkejši, je pa precej knjig2 in tutorialov na to temo. Sam sem naredil precej kiksov (zlasti pretiravanje z action replayem), ki sem jih opazil šele, ko so drugi komentirali posnetek.
    4. Pospravi sceno
      Vsaka malenkost, ki jo pozabiš pospraviti/odstraniti, lahko pomeni 100-kratno delo v Photoshopu. Hitro obupaš.
    5. Več luči
      Čimveč, tem bolje. Po možnosti toliko, da ne bo ostrih senc, ki kvarijo tudi nastavitev bele točke v postprocessingu.
    6. Posnemi vsak kader večkrat
      Bolje preveč slik, kot premalo. Delete je enostavno stisniti, medtem ko lahko vsako dodajanje pomeni ure lepljenja v Photoshopu. Če kaj manjka in si sceno že pospravil, se lahko lotiš samo še popolnoma na novo; manj časa bo namreč vzelo če začneš iz nule, kot enako postaviti luči, rekvizite, fotoaparat in subjekte, da bi posnel manjkajoči kader ali sliko. Da ne omenjam, da enake dnevne svetlobe sploh ne moreš ustvariti.
    7. Poišči dober softver
      Sam sem montiral v iMovie, ki ni najprijaznejši za stop-motion. Komaj se najdejo osnovne nastavitve. Zaenkrat nimam kakšnega dobrega predloga.
    8. Dodaj dobro zvočno ozadje.
      Royalty-free music za komerciano uporabo. Glasba da videu dodatno dimenzijo in čustven naboj, ampak na žalost obstaja neskončno stopenj svobode. Pač probaš.

    Ena zadeva, o kateri še nisem povsem prepričan, je osvetlitev. Poskusil sem z ročno nastavljeno (oz. zaklenjeno), kot se to dela v teoriji, ampak zaradi premikanja večjih objektov po sceni so posnetki hitro postali presvetljeni in podosvetljeni. Nato sem preklopil na avtomatiko in rezultat je bil precej bolj zadovoljiv — razen na določenih mestih, kjer je naravnost porazen in ozadje na sliki praktično utripa ko se zamenjata posnetka. Najbrž bi bila prava rešitev pogostejše ročno nastavljanje, ki pa tu ni bilo mogoče, ker sem bil hkrati fotograf in subjekt. 🙂

    1. npr. tegale imam tudi sam, za $6 + free shipping: http://www.dealextreme.com/details.dx/sku.12527 []
    2. Pravijo mi, da je tale med boljšimi: Marko Babac: Jezik montaže pokretnih slika, valja pa se tudi na Rapidsharu. []
     
    • božo 08:37 on 11 Oct. 2010 Permalink

      cool… k tem ugotovitvam bi dodal (na podlagi mojih skoraj nikakršnih izkušnjah:) s stop-motion), da je treba vse v manual delat:
      – iso
      – f
      – T
      – WB

      (tukaj sem mel podoben problem kot ti) – rešiš tako, da za vsak kader v naprej preveriš kaj bo not in kaj ne in pogledaš najbolj “temno” in najbolj “svetlo” zadevo pa nekje na sredini nastaviš – če ne pa v RAW fotkaš – pa si pač narediš še dodatnih 1000h dela :)))

      Aja glede stojala – js ga mam za 30e – dokler je mala leča gor je še cool – drugače mi ga pa mal premika:))

  • Urban 21:14 on 12 Oct. 2008 Permalink  

    Ringfleš 

    S kolegom sva se navdušila nad čudovitostjo ringfleša (za portrete brez trdih senc) 🙂 in sam se je takoj lotil šniclanja. Po neprespanih nočeh je nastala tale ringfleš pošast.
    Tudi mene je matralo in potihem sem planiral kakšne skodele bi nabavil, da bi zadeva optimalno svetila. Končno sem šel do Merkurja, pod vtisom tega (domačega) dizajna, potem pa še po gospodijnskih oddelkih, iščoč primerne sklede. Domov sem prišel založen in se takoj lotil dela.
    Nekaj ur, tri počene sklede za solato in še 2 obiska trgovine kasneje sem obupal. V tem času sem izpilil tehniko rezanja plastike: najprej z razbeljenim žebljem, nato sem plastiko zmehčal s curkom vročega zraka in jo rezal kar z nožem. Moj končni dizajn je bil impresiven (khm, to je ZELO lomljiva plastika — ko poči je konec), a neuporaben: svetloba se ni dobro odbijala in zadeva je svetila samo pri vrhu. Razočaran sem šel spat.

    Neuspešen prvi poskus

    Danes sem najprej naredil manjšo raziskavo: poiskal drug dizajn (tokrat iz kartona) in po krajšem brskanju je bil ključen nasvet tale: veliki in mali krog ne smeta biti koncentrična, saj je v tem primeru zgornji del neprimerno bolje osvetljen kot spodnji.
    V nekaj urah sem imel zadevo izdelano, zaradi neučakanosti pa sem načrtoval zgolj v glavi in sama izvedba mi ni ravno v ponos. Dela pa. (Umotvor se natakne na Speedlite 420/430EX).

    Ringflash od spredaj

    Ringflash od zadaj

    In še prižgan.

    Seveda sem moral zadevo tudi sprobat. Posnel sem par slik, tole je ena izmed njih. Učinek ringfleša se definitivno pozna, zraven pa je še par drugih pomembnih sestavin:

    1. ozadje
    2. 50mm f/1.8 objektiv
    3. ventilator 🙂
    4. fajn workflow, ki sem ga našel pred kratkim
    5. in pa čudovit model 🙂
     
    • dare 23:24 on 12 Oct. 2008 Permalink

      Moram rečt, da še vedno ne štekam v čem je point ringfleša, ampak ajde, nisem foto navdušenec. Drugače ti pa feed od Nonarta ne dela, sem ugotovil, da dost objavljaš, men pa nič ne kaže…

    • dare 23:27 on 12 Oct. 2008 Permalink

      Maš pa hude fotke no, dej zrihti feed.

    • urban.sedlar 00:07 on 13 Oct. 2008 Permalink

      Hvala za komplimente 🙂

      Point ring flasha je, da je ovit okrog objektiva in ne povzroča senc. Navadn fleš je nad aparatom in nardi sence na obrazu (recimo nos), in na steni za portretirancem. Ring flash pa pobije sence z vseh strani — v bistvu je fotkič namontiran v sredini “žarometa”.

      Tole s feedom je pa dost čudn; Safari mi je RSS in Atom v redu odprl, Googlov bravnik pa noče in noče Atoma zagrabt. Sem ga odstranil iz auto-discoveryja.. dodaj si RSS, pa bo delalo.

  • Urban 18:32 on 7 Jul. 2006 Permalink  

    PTLens 

    Super programček za popravljanje popačenj, kromatične aberacije in vinjetiranja na slikah. Iz EXIF podatkov prebere model fotoaparata in goriščno razdaljo objektiva, potem pa iz priložene baze potegne ustrezne koeficiente za korekcijo. Do nedavnega je sicer bil zastonj, zdaj pa stane $10.

     
  • Urban 18:01 on 1 Jul. 2006 Permalink  

    Kromatična aberacija 

    Prvič se mi je zgodilo, da me je zbodla v oči kromatična aberacija na lastni sliki (do zdaj nisem tega nikoli zares opazil, mogoče sem preveč ignorantski).
    SonÄ?ni zahod
    Ta slika pa je drugačna — ima relativno malo detajlov, zato se oko kar samo ustavi na robu kamnitega okna (ljubljanski grad), kjer se pojavi debel rdečkast rob.

    KromatiÄ?na aberacija
    To je zame prvi zaresen dokaz, da objektiv iz kit kompleta (Canon 18-55) ni ravno najboljši (kar čivkajo že vrabci). Dejstvo, da tega nisem opazil tako dolgo, govori, kako malo v resnici slikam in kako hitro sem zadovoljen z rezultati.
    Zadevo sem seveda takoj za silo popravil s prvim demo programom, ki sem ga našel, resno pa razmišljam, da bi si za zahtevnejše posnetke omislil objektiv s fiksno goriščnico (npr. Canon 1.8 50mm), ki se obnese precej bolje, pa že za drobiž se ga dobi.
    Nekoliko popravljana slika izgleda tako.

     
  • Urban 03:03 on 20 Jan. 2006 Permalink  

    Creating false-color IR images 

    What is false color?

    With false color I’m referring to what Kodak EIR Ektachrome film does. This means, that the IR part of the spectrum is represented with red color, the red part of the spectrum is shown in green color and the green part in blue color.

    This means that the mapping of channels changes from (red → red, green → green, blue → blue) to this:

    IR → red
    red → green
    green → blue
    blue → discarded

    More information on how to shoot in IR.

     

    What does it mean?

    It means you have to take 2 images for every false-color shot.
    One has to be in IR and the other one in visible light. They have to be perfectly aligned, so the camera shouldn’t move between shots. It’s best if you use a tripod.

     

    Image in visible light

     

    Image (same scene) in IR

     

    Then what?

    Next, you have to combine both shots in Photoshop (or some other program), replacing the channels like shown above.
    Before that, I used Auto Levels to equalize the IR image;

     

    Channels in Photoshop

     

    Remapping channels

    You have to start from the back though — first you have to select only GREEN channel, copy the “green part” of the image, select BLUE channel and paste “green part” into it.
    Next, select RED channel, copy the image and paste it into GREEN channel.
    Finally, select your IR image, copy it, then select only the RED channel of the visible light image and paste the IR image into it.

    You should get something like this:

    False-color imitation of Ektachrome

     
c
Compose new post
j
Next post/Next comment
k
Previous post/Previous comment
r
Reply
e
Edit
o
Show/Hide comments
t
Go to top
l
Go to login
h
Show/Hide help
shift + esc
Cancel