Ringfleš

S kolegom sva se navdušila nad čudovitostjo ringfleša (za portrete brez trdih senc) 🙂 in sam se je takoj lotil šniclanja. Po neprespanih nočeh je nastala tale ringfleš pošast.
Tudi mene je matralo in potihem sem planiral kakšne skodele bi nabavil, da bi zadeva optimalno svetila. Končno sem šel do Merkurja, pod vtisom tega (domačega) dizajna, potem pa še po gospodijnskih oddelkih, iščoč primerne sklede. Domov sem prišel založen in se takoj lotil dela.
Nekaj ur, tri počene sklede za solato in še 2 obiska trgovine kasneje sem obupal. V tem času sem izpilil tehniko rezanja plastike: najprej z razbeljenim žebljem, nato sem plastiko zmehčal s curkom vročega zraka in jo rezal kar z nožem. Moj končni dizajn je bil impresiven (khm, to je ZELO lomljiva plastika — ko poči je konec), a neuporaben: svetloba se ni dobro odbijala in zadeva je svetila samo pri vrhu. Razočaran sem šel spat.

Neuspešen prvi poskus

Danes sem najprej naredil manjšo raziskavo: poiskal drug dizajn (tokrat iz kartona) in po krajšem brskanju je bil ključen nasvet tale: veliki in mali krog ne smeta biti koncentrična, saj je v tem primeru zgornji del neprimerno bolje osvetljen kot spodnji.
V nekaj urah sem imel zadevo izdelano, zaradi neučakanosti pa sem načrtoval zgolj v glavi in sama izvedba mi ni ravno v ponos. Dela pa. (Umotvor se natakne na Speedlite 420/430EX).

Ringflash od spredaj

Ringflash od zadaj

In še prižgan.

Seveda sem moral zadevo tudi sprobat. Posnel sem par slik, tole je ena izmed njih. Učinek ringfleša se definitivno pozna, zraven pa je še par drugih pomembnih sestavin:

  1. ozadje
  2. 50mm f/1.8 objektiv
  3. ventilator 🙂
  4. fajn workflow, ki sem ga našel pred kratkim
  5. in pa čudovit model 🙂