Fitbit ali ne fit bit

Pisal sem že o merjenju: po eni strani zato, ker res verjamem, da brez podatkov o tem, kje si, ne moreš vedeti kam moraš iti, da bi prišel do cilja (oz.: kako sploh veš, da nisi že na cilju?). Po drugi strani pa je tudi vedno bolj jasno, da so podatki tisti manjkajoči člen, ki lahko gamificira katerokoli aktivnost.

Marsikje je to postalo že logično. Vsakemu lastniku spletnega mesta je samoumevno, da spremlja podatke o obisku strani na Google Analytics in na podlagi tega poskuša oblikovati vsebino in obliko tako, da bi povečal obisk. In vsakemu razvijalcu iPhone in Android aplikacij je samoumevno, da spremlja podatke o prodaji aplikacij na App storu in išče strategije zniževanja cen, oglaševanja, ipd.

Da bi dobil kakšen tak osebni stream podatkov, sem oktobra z veliko navdušenostjo nabavil Wifi tehtnico1. Poleg spremljanja grafov na sajtu in v iPad aplikaciji, sem zadevo polinkal tudi na Google Health, upajoč na Googlovsko nirvano podatkovnega zlivanja (če lahko napovedujejo gripo, pa naj še iz mojih podatkov kaj pametnega potegnejo). 🙂

Ampak tam žal vidim samo en graf. Podatki zaenkrat samevajo med vsemi polji, ki jih Google Health podpira (višina, količina spanja, krvni tlak, idr.). Večino ostalih parametrov je namreč treba vnašati na roke.

Google Health ima kakopak tudi API, preko katerega lahko vnašamo poljubne podatke, vendar pa to enostavno ni primerna platforma za ostale tipe podatkov, ki jih trenutno beležim (lokacijo in število kilometrov, ki jih dnevno opravi moj telefon, število tipk in klikov, ki jih dnevno odtipkam). Drug problem je dejstvo, da je potrebno urediti precej nekih detajlov, da Google pusti vpisovanje (API je namreč produkcijski, namenjen predvsem resnim institucijam, in zahteva vse od registracije sajta do SSL certifikata — vse to za par grafov).

Zadnjič pa sem slučajno opazil v Healthu postavko “opravljeni koraki” (steps taken). Takoj mi je kliknilo, da se že dobro leto govori o zanimivem gadgetu z imenim Fitbit (nazadnje sem slišal Tima O’Reillyja, ki se je lani na Web2expu hvalil, koliko bolj je motiviran za športanje, odkar ga ima). Od takrat sem se nekajkrat že sam smukal okrog njihovega sajta, vendar še vedno dostavljajo samo v US. Na koncu sem se odločil, da ne bom več čakal, in sem ga naročil kar preko posrednika na eBayu.

Nekaj prvih vtisov: presenečen sem bil nad robustnostjo; bal sem se, da ga bo vsak tresljaj vrgel iz tira, ampak očitno je to kar zrelo področje in jasno je, da mora upoštevati samo nek ozek pas frekvenc med hojo in tekom.

Uporabniški vmesnik pedometra ima samo en gumb. S pritiskom preklapljaš med prikazom korakov, prehojenih kilometrov, kalorijami in rožico, ki raste glede na to koliko se giblješ (in še adaptivna je: bolj kot si fit, težje raste). Dolg pritisk pomeni začetek ali konec spanja, s čimer lahko beležiš trajanje in kvaliteto spanca. Ni pa on/off stikala. Če ga hočeš dejansko ugasniti, ga priključiš na dok in stisneš reset na doku. Ponovno pa ga vklopiš tako, da ga vstaviš v priključen dok.

Tudi namestitev je dokaj enostavna — poveš samo višino, in kar sam določi povprečno dolžino korakov za hojo in tek, ki jih lahko kasneje po želji tudi popraviš.

Fitbit seveda omogoča tudi sprotno uvažanje v Google Health — za to sem ga pravzaprav želel. Vedno se mi je zdelo, da je iz vseh teh podatkov mogoče iztisnit precej več kot 2 grafa, in sem računal, da bo to nišo prej ali slej nekdo zapolnil (če ne Google, pa kak startup).

Zdaj pa se mi vse bolj zdi, da je mogoče prav Fitbit tisti startup: njihov lasten sajt je pred kratkim dodal še integracijo z zgoraj omenjeno Wifi tehtnico, tako da sedaj lahko avtomatsko in na enem sajtu spremljaš:

  • težo in % telesne maščobe (preko API-ja od serverja za tehtnico)
  • število peš kilometrov, opravljenih na dan
  • število kalorij, porabljenih na dan (vsota bazalnega metabolizma — to je kar porabiš, če nič ne delaš — plus kalorije ki jih porabiš ko se giblješ)
  • čas, ki ga prespiš (s pritiskom na gumb za 2s poveš, da gre za spanec)
  • kvaliteto spanca (akcelerometer beleži premikanje med spanjem, ki pomeni slab spanec)
  • procent nizke, srednje in visoke aktivnosti, in procent časa ki ga presediš (24h minus čas aktivnosti, minus čas spanca)

Njihov sajt pa že zdaj omogoča tudi ročno vnašanje drugih podatkov: pritisk, srčni utrip, krvni sladkor, beleženje zaužite hrane, popite tekočine, in celo počutja (precej več in bolj prijazno kot Google Health).

Glavna prednost pred Google Healthom pa so vizualizacije — kup lepih grafov, ki so (vsaj po mojem občutku) skrbno izbrani tako, da so čimbolj informativni. In količina informacij, ki so jo iztisnili iz samo 1 senzorja — akcelerometra — je impresivna.

In da ne pozabim na gamification. Če si dodaš prijatelja in z njim tekmuješ kdo peš naredi več kilometrov, potem ti postane še kako pomembno, da kdaj parkiraš malo dlje. 🙂

Nad eno stvarjo sem pa razočaran. Nimajo izvoza podatkov, in to bom že še uredil, pa četudi s svojim proksijem.

So pa informacije na internetu dokaj skope. Sajt sicer lahko uporabljaš tudi brez fitbita in različne podatke vnašaš na roke; ni pa nobene demonstracije produkta in nobenih uradnih posnetkov na Youtubu. Tole spodaj je še eden boljših pregledov:

  1. ki btw. dela že pol leta povsem brez vzdrževanja in še s prvimi baterijami []