O knjigarnah

Ko smo se potikali po ZDA, sem večkrat zataval v knjigarno Borders, ki je s svojim umirjenim ambientom, bolj podobnim knjižnici, kot pa knjigarni, predstavljala oazo sredi hektičnega mesta. Klima, zastonj internet in vse knjige, ki jih je poželelo srce, tako da sploh nisem vedel kaj bi prej vzel v roke; večkrat sem se zalotil pri tuhtanju, kako bi domov odvlekel večji kup knjig, pa sem se hitro streznil, češ da take kupe doma že imam, pa jih sploh še nisem prebral.

Borders je že februarja oznanil bankrot, ker pa do zdaj niso našli kupca, dokončno zapirajo vrata. In ne morem reči, da nisem tudi sam pomagal pri njihovem propadu. Par dobrih knjig sem našel tam, pa sem jih kar sproti kupil v Amazonovem Kindle Storu, preko iPhona in Bordersovega brezplačnega WiFi-ja. Pa še malo počíl in se lahkih rok podal naprej. Dvomim da sem bil edini.

Čeprav vem, da se pol tisočletja stari tehnologiji tiska počasi bliža konec, ter so mi znane prednosti prenosne knjižnice, pa se mi takih kotičkov vseeno zdi škoda. Pasovna širina interakcije™ je v knjigarni mnogo večja kot na spletu. Uporabiš lahko roke, noge, ter se prebiješ čez celo knjigarno v nekaj minutah. Najdeš zanimiv oddelek, kjer se lahko ustaviš, pri tem pa s pogledom oplaziš na stotine knjig1.

Na spletu smo še vedno v kameni dobi. Page 1 of 145. Next.

Seveda knjigarne iz opeke in malte ne bodo odšle čez noč. Borders ni bila niti največja ameriška veriga (Barnes&Noble je še večji). Ampak posel ne bo iz dneva v dan lažji, občutki pa ne povsem različni od čakanja pred strelskim vodom.

  1. Pri nas recimo mi je izredno všeč ValeNovak, kjer lahko najdeš tudi tako sodobne naslove kot so XKCD, Dilbert in zbrane objave z blogov Setha Godina. [↩]