Zaimiv članek o uporabi mobilecv na Japonskem, sploh ker pravijo, da so 3-5 let pred Ameriko in najbrž tudi pred nami:
although the US was a dominant player in the telecommunication industry, today its cellular phone service industry is about 3 to 5 years behind Asia.
Bill Gates je pred dvema letoma rekel, da bo iztrebil spam. A spam je še vedno tu in nekateri bi rekli, da ga je vse več. Spam filtri niso dokončna rešitev, čeprav težavo lahko močno omilijo. Še vedno vsake toliko zgrešijo (false positives, false negatives), kar pomeni, da ob strožjih nastavitvah izgubimo tudi kakšen koristen mail.
Vse več ljudi vidi rešitev v uvedbi digitalnih znamk, kjer s plačilom majhne cene za pošiljanje mejla (okrog četrt centa, kar je pol tolarja) preprečimo, da bi sporočilo avtomatsko letelo v koš.
Če pošiljatelj ne bo plačal nič, se bo sporočilo obravnavalo kot do zdaj – to pomeni, da bo (razen če pišete znancu, ki vas ima med svojimi kontakti) sporočilo mimogrede končalo v košu.
AOL in Yahoo! pravkar uvajata nekaj takega.
Ray Kurzweil je futurist z zanimivim in zelo dodelanim pristopom: celotno zgodovino iz različnih zornih kotov nariše na časovno os in iz kateregakoli od teh pogledov potegne zakon eksponentne rasti, ki mu sam pravi “Law of Accelerating Returns“.
Najsi gre za razvoj celotnega življenja ali zgolj povečevanje računske moči računalnikov, razvoj je vedno eksponenten.
Glavni temelj njegove teorije je, da se ta vzorec ponavlja zato, ker imamo na voljo vedno bolj sofisticirana orodja in vedno več znanja. S kamnito sekiro ne bi mogli sestaviti P4 procesorja, temveč kvečjemu še boljšo sekiro, s katero bi lahko v naslednjih korakih izdelovali vedno popolnejša orodja. Današnje orodje ni sekira, tevmeč P4 procesorji, s katerimi lahko v še krajšem času in še z manj napora sestavimo procesor naslednje generacije.
Na grafu povečevanja moči superračunalnikov je lepo vidno, da bomo ob taki rasti že leta 2013 lahko funkcionalno simulirali človeške možgane, kar pomeni, da bo takrat prvi stroj v zgodovini opravil Turingov test. Če se bo trend nadaljeval, bomo tako že leta 2049 lahko za 1000$ kupili računsko moč celotne civilizacije, še 10 let kasneje pa bo ta na voljo že za 1 cent.
Impresivna je tale primerjava: v 100 letih 21. stoletja ne bomo doživeli 100 let napredka, temveč okrog 20.000 let napredka pri današnji hitrosti.
Aja, da ne pozabim. Tip verjame, da nam bo nanotehnologija (nanometrski robotki, ki se bodo pretakali po naši krvi in popravljali okvare in zdravili bolezni) prinesla nesmrtnost, in odločil se je, da bo počakal na ta dan. Zasledil sem, da vsak dan zaužije čez 200 tablet z vsemi mogočimi učinkovinami in povrhu spije še 5 skodelic zelenega čaja.
Več o vsem tem lahko najdete na njegovem sajtu, ali pa si poglejte njegovo knjigo, ki definitivno razburka domišljijo, še posebej, ker utegnejo biti njegove napovedi vsaj delno pravilne:
Mene Kurzweil vedno zova impresionira. Pomoje ravno zato ker mu moj zdravi razum noče in noče vrjeti. No saj ne da se bojim napredka, čeprav filmi v stilu Matrix in Trinajstega nadstropja ustvarjajo neko notranjo tesnobo če jih združiš z branjem Kurzweila. Nameravam živeti še nekaj let, tako da se bom kot neverni Tomaž sama prepričala upam da vsaj kako bo leta 2013.
Na Registru berem, da BlueTooth še zdaleč ni dead.
Vse se vrti okrog zastavljega cilja Bluetootha, ki je “visoke hitrosti na kratke razdalje”, in na kratkih razdaljah bodo Ultra-Wide-Band tehnologije (ki bodo nazaj kompatibilne z Bluetoothom), dosegle hitrosti do pol Gbps, morda še več.
WiFi pa v nasprotju s tem teži k povečevanju dometa, kar vodi v neizbežno interferenco in manjše hitrosti. Ker je vsak user preveč egoističen in bi se se rad čimbolj oddaljil od dostopne točke, s tem trči ob interese drugih userjev in vsi so na slabšem. V članku to primerjajo z avtomobilsko industrijo, kjer si vsak lastnik želi čim hitrejšega avtomobila, potem pa se zaradi gužve, ki jo delajo drugi, vozi po mestih počasneje, kot bi se z biciklom.
Na obzorju so tenologije, ki bodo še (okrog 2x) povečale domet WiFi-ja, s tem pa bo situacija še slabša.
Za to obstaja rešitev – Mesh. Povezovanje dostopnih točk med sabo po zraku. Tako ni treba, da tvoja mreža seva v radiju 200m, dovolj je, če lahko do svoje dostopne točke prideš čez mreže drugih uporabnikov. Mesh tehnologija je že izpopolnjena, edina stvar, ki manjka, pa je standardizacija.
V članku napovedujejo preobrat, ki ga bo sprožila zakonodaja: prej ali slej bo nekdo omejil uporabo vse močnejših dostopnih točk na tiste, ki so hkrati ponudniki dostopa do interneta. In takrat bodo tehnologije kratkega dosega prevzele štafeto.
With false color I’m referring to what Kodak EIR Ektachrome film does. This means, that the IR part of the spectrum is represented with red color, the red part of the spectrum is shown in green color and the green part in blue color.
This means that the mapping of channels changes from (red → red, green → green, blue → blue) to this:
IR → red
red → green
green → blue
blue → discarded
More information on how to shoot in IR.
It means you have to take 2 images for every false-color shot.
One has to be in IR and the other one in visible light. They have to be perfectly aligned, so the camera shouldn’t move between shots. It’s best if you use a tripod.
Image in visible light
Image (same scene) in IR
Next, you have to combine both shots in Photoshop (or some other program), replacing the channels like shown above.
Before that, I used Auto Levels to equalize the IR image;
Channels in Photoshop
You have to start from the back though — first you have to select only GREEN channel, copy the “green part” of the image, select BLUE channel and paste “green part” into it.
Next, select RED channel, copy the image and paste it into GREEN channel.
Finally, select your IR image, copy it, then select only the RED channel of the visible light image and paste the IR image into it.
You should get something like this:
False-color imitation of Ektachrome
Reply
You must be logged in to post a comment.