Updates from Urban Toggle Comment Threads | Keyboard Shortcuts

  • Urban 22:13 on 7 May. 2007 Permalink |  

    Amazon S3 

    Že nekaj časa iščem popolno backup rešitev, ki bi bila hkrati poceni in zanesljiva. Glede na mnenja z različnih blogov še vedno oklevam med Amazon S3 in do-it-yourself rešitvijo, ki vključuje Linksysov NSLU2 (Network Storage Link for USB 2.0 Disk Drives) ter par eksternih USB diskov.

    NSLU2 stane okrog 150€, diski pa tudi niso zastonj. Če hočeš še geografsko distribuiranost in en komplet pustiti drugje (npr. pri sorodnikih), se začnejo že nekulturne vsote. Poleg tega je diske potrebno vsakih nekaj let nadgraditi (bog ne daj da bi kakšen crknil) in rešitev je najbrž mala jama brez dna.

    Druga dokaj nova možnost pa je Amazon Simple Storage Service (S3). Zadevo sem dolgo časa gledal postrani, odkar pa sem se malo poglobil (ter slišal, da Google česa podobnega sploh ne kane ponuditi) in naštudiral pogoje, mi je zadeva postala kar všeč. Junija 2007 se bo zadeva za par centov pocenila, tako da bodo cene takšne:

    New Pricing (effective June 1st, 2007)
    Storage
    $0.15 per GB-Month of storage used
    Data Transfer
    $0.10 per GB – all data uploaded
    $0.18 per GB – first 10 TB / month data downloaded
    $0.16 per GB – next 40 TB / month data downloaded
    $0.13 per GB – data downloaded / month over 50 TB

    Odprl sem račun in prav neumno gledal, kaj lahko z njim počnem. Po večurnem brskanju sem nabral par aplikacij in pripomočkov, ki omogočajo pisanje in branje iz tega navideznega diska. Večina jih je na meji uporabnosti:

    • S3Fox je addin za Firefox. V bistvu s FF nima veze, le napisan je v XUL-u; zadeva mi požre nemarno veliko rama, tako da po par 10 prenesenih datotekah FF kuri 2GB virtualnega spomina; super za pregledovanje in hiter štart, za občutek.
    • S3Sync je skripta, napisana v Rubyu, ki sinhronizira cele direktorije na S3. Zadeva je nekakšen tool of choice za vse ki uporablajo S3 za backup. Zahteva namestitev Ruby interpreterja.
    • S3Drive je tista stvar, ki mi je najprej prišla na misel ko sem slišal za S3. Zmapira vaš S3 račun na mrežni pogon, tako da je (lahko) dostopen po celi mreži. Ta network drive naknadno zmapira še kot vaš lokalni pogon. Zadeva je obetavna, vendar Windows-only, na S3 pa ustvari navidezen FAT, ki ga vzdržuje s pisanjem v XML datoteko na samem S3. Diši po nekompatibilnosti z vsem ostalim, najbrž tudi s samim sabo čez par mesecev. Zaenkrat uporabljam za test.
    • JungleDisk počne podobno stvar, le da mapira S3 kot windows web folder. Dobi se tudi za Mac in Linux, vendar se mi je prav grdo obesil. Mogoče mu dam še eno priložnost.
    • Prav zanimiva pa je tale rešitev: dá se uporabiti tudi rsync, če poprej najameš še Amazonov virtualni računalnik (EC2); tega poženeš, narediš backup in ga nato ugasneš. Cena je $0.10 na porabljeno uro.

    Mislim, da se bo stanje prav kmalu izboljšalo; zadeva je dokaj fina in poceni (ni nobene fiksne naročnine; če zbrišeš podatke, stroški padejo na nič), predvsem pa ni nobenega administriranja. To je pa tudi nekaj, še posebej, če na dopustu ugotoviš, da se tvoj super DIY backup nenanadoma ne odziva.

     
  • Urban 15:04 on 14 Feb. 2007 Permalink |  

    Trusted Computing 

    TrustedComputing
    03:29
     
  • Urban 18:32 on 7 Jul. 2006 Permalink |  

    PTLens 

    Super programček za popravljanje popačenj, kromatične aberacije in vinjetiranja na slikah. Iz EXIF podatkov prebere model fotoaparata in goriščno razdaljo objektiva, potem pa iz priložene baze potegne ustrezne koeficiente za korekcijo. Do nedavnega je sicer bil zastonj, zdaj pa stane $10.

     
  • Urban 18:01 on 1 Jul. 2006 Permalink |  

    Kromatična aberacija 

    Prvič se mi je zgodilo, da me je zbodla v oči kromatična aberacija na lastni sliki (do zdaj nisem tega nikoli zares opazil, mogoče sem preveč ignorantski).
    SonÄ?ni zahod
    Ta slika pa je drugačna — ima relativno malo detajlov, zato se oko kar samo ustavi na robu kamnitega okna (ljubljanski grad), kjer se pojavi debel rdečkast rob.

    KromatiÄ?na aberacija
    To je zame prvi zaresen dokaz, da objektiv iz kit kompleta (Canon 18-55) ni ravno najboljši (kar čivkajo že vrabci). Dejstvo, da tega nisem opazil tako dolgo, govori, kako malo v resnici slikam in kako hitro sem zadovoljen z rezultati.
    Zadevo sem seveda takoj za silo popravil s prvim demo programom, ki sem ga našel, resno pa razmišljam, da bi si za zahtevnejše posnetke omislil objektiv s fiksno goriščnico (npr. Canon 1.8 50mm), ki se obnese precej bolje, pa že za drobiž se ga dobi.
    Nekoliko popravljana slika izgleda tako.

     
  • Urban 10:00 on 21 May. 2006 Permalink |  

    X on Demand 

    Zanimiv video (Google Talks: Barry Schwartz – The Paradox of Choice) (via Dare), kjer Barry Schwartz govori o tem, da preveč izbire povzroči, da se ljudje na koncu sploh ne odločijo. Pride do “paralize”, ker je preveč zamudno preučiti vse alternative ali se odločiti kaj točno si želimo.

    Nekaj efektov prevelike izbire (povzeto po Simplessity.com):

    • Paraliza – Izbira je preveč mučna, zato ljudje na koncu ne izberejo nič.
    • Ljudje sprejemajo slabe odločitve.
    • Efekt na zadovoljstvo z izbiro
      • Obžalovanje – več kot imaš alternativ, bolj se ti zdi, da nisi izbral najboljše.
      • Pričakovano obžalovanje -ljudje ne izberejo, ker se bojijo, da bodo kasneje obžalovali odločitev.
      • Oportunitetni stroški.
      • Povečanje pričakovanj.
      • Samokrivda

    Če povzamem en primer iz predavanja, kavbojke. Ko si šel pred 20 leti v trgovino, so imeli en model, ki si ga kupil in bil zadovoljen. Niso se prilegale, ampak kaj si pa lahko storil. Prišel si domov in bil zadovoljen, saj je bil za neprilegajoče se kavbojke kriv nekdo drug. Danes ko greš v trgovino, imajo 200 modelov. Pričakuješ, da bo eden izmed njih zagotovo popoln zate, vendar ga po večurnem odločanju vseeno ne moreš najti. Ko prideš domov, imaš kavbojke, ki se ti odlično prilegajo, vendar kljub vsemu niso popolne. Zafrustriran si, ker si dobil manj, kot si pričakoval (t.j. popolnost), poleg tega pa ni za to več kriv nekdo drug, temveč ti sam.

    Tako odločitveno paralizo in nezadovoljstvo lahko apliciramo tudi na različne on demand tehnologije. Video na zahtevo bo pripeljal možnost izbire neomejenega števila filmov v vsak dom. Kdo se bo vsak večer hotel 1 uro odločati, kateri film naj pogleda, nato pa se preostali 2 uri ogleda spraševati, če ne bi bilo bolje izbrati nekega drugega filma?

    Citat iz blogmaverick.com (The problem with unlimited on demand video)

    On demand video. Unlimited choice. Sounds so good. Everything you always wanted , right at your fingertips. It doesn’t work.
    (…)
    I will give you 1 more example. music. every song ever made can be compressed on a hard drive that costs less than 1k dollars. Ondemand is incredibly easy. Yet radio, which is as linear as you can get for the play of music, thrives. When you combine sirius, XM , regular radio and internet radio stations, more people are listening to music from linear sources than ever before.

    Rešitev je seveda – zmanjšanje ponudbe. Killer aplikacija videa na zahtevo je omejitev večernega izbora na 10 filmov, ki bodo uporabniku prihranili dobršno mero časa in obžalovanja.

     
    • darko bodnaruk 12:29 on 21 May. 2006 Permalink

      uf, odlično!

    • darko bodnaruk 12:32 on 21 May. 2006 Permalink

      zdaj vidim, da si na moj post odgovoril z “odlično!” :)no, for the record, nisem mislil biti ciničen ali karkoli podobnega, ampak se mi tvoja ugotovitev res zdi odlična vzporednica!

c
Compose new post
j
Next post/Next comment
k
Previous post/Previous comment
r
Reply
e
Edit
o
Show/Hide comments
t
Go to top
l
Go to login
h
Show/Hide help
shift + esc
Cancel