Updates from Urban Toggle Comment Threads | Keyboard Shortcuts

  • Urban 18:55 on 29 Nov. 2009 Permalink |  

    C64 nostalgija 

    Bral sem tale zanimiv članek o delu v CERN-u, kjer avtorja bolj zanima človeška plat zgodbe kot pa znanost. Ko fizika vpraša, kateri je bil njegov prvi računalnik, mu ta odvrne, da Commodore VIC-20 iz leta 1981, in začne razlagati o tedanjih vrhunskih igrah:

    “My favourite game was a little scrolling, spaceship-shooting game, but the playability was fantastic. I could play that game for years and not get bored. I have never been able to find a game better than that.”

    Še preden sem prebral do konca, sem že začel razmišjati o svojem prvem računalniku Commodore 64 in svoji najljubši igri, ki sem jo igral cele dneve (njenega imena pa se nisem dobro spomnil). Spomnil sem se samo, da sem bil fasciniran, ko sem prvič videl, česa je zmožen ta pisalni stroj, s katerim sem dobil tanko (slovensko) knjižico navodil za pisanje preprostih BASIC programov, kakršen je tale na spodnji sliki. 🙂

    c64_pozdrav

    Presenečen sem nad popularnostjo te teme na netu. Na Wikipediji imajo seznam c64 iger, kjer sem našel svoj naslov, potem pa na prvem sajtu na googlu stankal “disk image” (bolje rečeno tape image) in emulator. 🙂

    Igra (z imenom Exolon) je velika 32K (s 100 stopnjami in sintetitzirano glasbo vred). Danes (če uporabim “warp mode” emulatorja VICE C64) na mojem pcu teče 3800% (torej 38x) hitreje. Ne gre zanemariti, da je C64 star že 27 let (in da se številke za CPU ne ujemajo ravno z Moorovim zakonom, ker hitrost emulacije nima veze z dejansko hitrostjo procesorja; za RAM pa pride kar prav: podvojitev vsakih 19.5 mesecev, da v 26 letih pridemo s 64K na 4G).

    Exolon c64

    Zgoraj je screen capture igre. V emulatorju lahko celotno memorijo shraniš v 65K file (kar je manj od malo večje ikone) in nadaljuješ kasneje. Spodnja slika, npr., je v nekomprimirani obliki velika 65K.

    color copy

    Razvijalci, ki so kucali tole kodo pred 30 leti, si najbrž niso predstavljali, da bo enkrat tekla v emulatorjih na telefonih in v ročnih urah.. oz da bo sploh še kje tekla. Le kje bo tekla naša koda čez 30 let? 🙂

     

    • dare 00:39 on 30 Nov. 2009 Permalink

      zx spectrum FTW!

  • Urban 01:22 on 3 Sep. 2009 Permalink |  

    Razdalje v vesolju 

    Ne vem kako bi dobro predstavil gromozanske razdalje v vesolju, ampak vem, da se da narediti marsikakšno dobro vizualizacijo z vso to sodobno tehniko.

    Za hec sem vrgel vkup sliki Zemlje in Sonca (in Jupitra, na prvi), v pravem razmerju. Enkrat od daleč, enkrat od bliže1.

    earth_jupiter_sun

    earth_sun4

    Za nameček pa prilagam še ilustracijo2 naše galaksije, z označenim Soncem.

    nasa_galaksija

    Težko bi pa ponovil kaj podobnega kot je posnetek Powers of ten, ki se sprehodi od nas do roba vesolja, pa spet nazaj do atoma. Zelo inovativen pristop, ampak vseeno izubiš občutek za velikost… logaritemska skala ni ravno intuitivna.

    1. Druga je shematična, ker nisem dobil slike Sonca v dovolj visoki resoluciji 🙂 Slike so z Wikipedije [↩]
    2. iz knjige Astronomija iz zbirke Naravoslovni atlasi, MK, 1996. Po mojih najboljših informacijah knjige ni več moč kupiti, tole pa smatram za fair use, ker gre za nepridobitne in izobraževalne namene [↩]
     

    • Roman 09:48 on 3 Sep. 2009 Permalink

      Dobra ponazoritev.

      Vprasanje je samo še kako priti do restavracije na robu galaksije?

    • Urban 10:43 on 3 Sep. 2009 Permalink

      Enostavno.. greš po Trzaski do Mirja.. 🙂
      Zgleda da so kr vse restavracije ki jih poznamo na robu galaksije. Douglas Adams je kr dobr zadel:

      “Tam zunaj v neraziskanih zaplotjih nekega popolnoma nemodernega predela Galaksije onkraj Zahodnega spiralnega rokava plava majhno neugledno rumeno sonce.
      Okrog njega kroži v razdalji kakih 150 milijonov kilometrov skrajno nepomemben modrozelen planetič, katerega iz opic izvirjajoče življenjske oblike so tako obupno zaostale, da se jim zdijo digitalne zapestne ure kar bistra pogruntavščina.”

      🙂

    • Janez Drobnič 22:31 on 25 Apr. 2010 Permalink

      Pozdravljeni gospod Sedlar!

      Prvo sem bil kot laik prijetno presenečen, da sem slučajno naletel na vaše prispevke na temo “astronomija”. Jaz pisarim iz golega veselja in to pri 77. letih. Pišem v materinem jeziku. Angleško sploh ne znam, nemško pa samo delno, da si lahko pomagam iz interneta. Literature, skoraj pretežno nemške, se mi je tudi precej nabralo. Počnem iz čistega idealizma, da lahko kaj pripovedujem na temo astronomija in to laikom na deželi, kadar sem v domovini, če pride do vprašanja. Rad pa pišem, da se mi nebi prehitro porazgubilo, pozabilo in da mučim, treniram, možgane. Kakšno fotokopijo tudi podarim. Precej moje tovrstne snovi je tudi v tem, da bi ljudje naravoslovje bolj cenili in da jim ne bi bila “biblija” povsod odskočna deska.

      Vas lepo pozdravlja “zdomec in rodoljub”.

    • Dave Russon 04:15 on 9 Nov. 2010 Permalink

      Any time I here about this, it is always exactly the same. Finally someone has presented an alternative and meaningful opinion.

  • Urban 12:56 on 29 Aug. 2009 Permalink |  

    Astronomski večer 

    Včeraj zvečer sem bil v Tivoliju na opazovanju Jupitra1, ki trenutno takoj za Luno najsvetlejši objekt na nočnem nebu (samo še Venera je svetlejša od njega, ko je na nebu). Avgusta je viden celo noč, njegove satelite pa lahko vidimo že z navadnim daljnogledom. Zadevo sem že probal opazovati z amaterskim teleskopom, s katerim se dobro vidi lune, Jupitrove proge pa z malo domišljije. S profi teleskopi je zadeva veliko lepše vidna, še posebej če mu sledijo po nebu in ga ni treba stalno loviti. Najdaljša vrsta s pol ure čakanja je bila za 2m dobsonov teleskop, ki za moje pojme še zdaleč ni postregel z najostrejšo sliko.
    Ves čas opazovanja sta nedaleč stran izmenjaje potekali predavanji o Luni in Jupitru, in spodaj sem zbral par najzanimivejših dejstev, ki sem jih slišal.

    • Jupiter je plinasti orjak in je največji planet v osončju (ima 1/1000 mase sonca, ampak 2.5x več kot vsi ostali planeti skupaj). Pravijo mu tudi “neuspela zvezda”, ker bi rabil samo 7x večjo maso da bi postal rjava pritlikavka, s 75x več mase pa bi pritisk omogočil zlivanje jeder.
    • Večino jedra je iz tekočega kovinskega vodika, tj. vodika, ki zaradi velikega prisitka dobi lastnosti kovine.
    • Gromozanska rdeča pega na površju je nevihta — največja nevihta v našem osončju (tu se lepo vidi), ki traja že vsaj 180 let (prva preverjena opazovanja). Za razliko od tipičnih ciklonov na zemlji je pega anticiklon, velika pa je za skoraj 2 Zemlji.

    Jupiter-Earth-comparison

    • Jupiter ima prstan, viden samo iz vesoljske sonde. Sestavljen je iz kamnitih delcev, za razliko od Saturnovega, ki je iz ledenih delcev.
    • Jupitrovo magnetno polje je 14x močnejše od Zemljinega in je najmočnejše v osončju.
    • Jupiter ima 63 satelitov, (že spet) največ v osončju. Večina jih je ujetih asteroidov, štirje pa so lune, podobne naši: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto (t.i. Galilejeve lune, ker je on prvi ugotovil da krožijo okrog Jupitra).
    • Ganimed je največja luna v osončju.
    • Evropa je oceanska luna, z oceani globokimi ~100km (na Zemlji max 11km). Po vrhu ima skorjo ledu, notraj pa je domnevno tekoč in bi lahko vseboval (od fotosinteze neodvisno) življenje ob raznih geotermalnih vrelcih.
    • Kalisto je med objekti z največ kraterji v osončju, ker je geološko povsem neaktiven in jih ne zabriše. Površje je takorekoč nasičeno in vsak nov krater bo izbrisal kakega starega (Kalisto je bojda optimalen za stacioniranje v bližini Jupitra).
    • Io ima čez 400 aktivnih vulkanov s tipičnimi izbruhi tudi do 500km visoko in je geološko najbolj aktiven objekt v osončju.

    Moons_of_solar_system

    1. “Organizirala sta ga Ustvarjalno astronomsko društvo Temno nebo Slovenije in Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z astronomskimi društvi iz vse Slovenije”, sem post festum prebral na Delo.si [↩]
     

    • dare 18:09 on 29 Aug. 2009 Permalink

      sila zanimivo, res

  • Urban 13:22 on 21 Aug. 2009 Permalink |  

    E-časopis 

    Turk piše o novem projektu pregledovalnika slovenskih časopisov. Malo me moti klikanje next next, pa sem dobil idejo, da uporabim MegaZine, ki je čista odličnost.

    Ratalo je tole e-delo. Na kakšni strani sicer kaj manjka, zaradi nekega buga v GhostScriptu1. Zadeva se osvežuje vsako jutro.

    Izkaže se, da je za branje vseeno preveč nerodno. Lista se super, tudi s tipkama levo in desno, če ti je stran zanimiva klikneš zoom in greš v full screen (vendar potem listanje ni možno dokler ne pritisneš ESC), ko pa si v polnozaslonskem načinu pa lahko s koleščkom zoomaš in se z miško premikaš po listu.

    blog_delo

    Update: Dare je razvil storitev, ki vse PDF-je iz Delovega sajta zlepi v en PDF. Uporabno in prijazno za listat.

    1. ne dela niti v 8.15, niti v zadnjem 8.64, niti na Oknih, na teh neregularnih straneh pdfja pa failajo tudi vsi online converterji, ki sem jih probal [↩]
     

    • dare 14:25 on 21 Aug. 2009 Permalink

      kudos for trying!

  • Urban 11:31 on 20 Aug. 2009 Permalink |  

    Netflixova kultura 

    Vredno branja; Netflix ima tržno kapitalizacijo $2.5B in je samo ene 50x manjši od Googla/Appla/Cisca.

    Njihov “pravilnik” za stroške, potovanja in darila je dolg 5 besed:
    Vedno ravnaj v interesu Netflixa.

    Culture

     

← Older posts

Newer posts →

c
Compose new post
j
Next post/Next comment
k
Previous post/Previous comment
r
Reply
e
Edit
o
Show/Hide comments
t
Go to top
l
Go to login
h
Show/Hide help
shift + esc
Cancel