Mosaic of thoughts

Astronomski večer

Včeraj zvečer sem bil v Tivoliju na opazovanju Jupitra¹, ki trenutno takoj za Luno najsvetlejši objekt na nočnem nebu (samo še Venera je svetlejša od njega, ko je na nebu). Avgusta je viden celo noč, njegove satelite pa lahko vidimo že z navadnim daljnogledom. Zadevo sem že probal opazovati z amaterskim teleskopom, s katerim se dobro vidi lune, Jupitrove proge pa z malo domišljije. S profi teleskopi je zadeva veliko lepše vidna, še posebej če mu sledijo po nebu in ga ni treba stalno loviti. Najdaljša vrsta s pol ure čakanja je bila za 2m dobsonov teleskop, ki za moje pojme še zdaleč ni postregel z najostrejšo sliko.
Ves čas opazovanja sta nedaleč stran izmenjaje potekali predavanji o Luni in Jupitru, in spodaj sem zbral par najzanimivejših dejstev, ki sem jih slišal.

• Jupiter je plinasti orjak in je največji planet v osončju (ima 1/1000 mase sonca, ampak 2.5x več kot vsi ostali planeti skupaj). Pravijo mu tudi “neuspela zvezda”, ker bi rabil samo 7x večjo maso da bi postal rjava pritlikavka, s 75x več mase pa bi pritisk omogočil zlivanje jeder.
• Večino jedra je iz tekočega kovinskega vodika, tj. vodika, ki zaradi velikega prisitka dobi lastnosti kovine.
• Gromozanska rdeča pega na površju je nevihta — največja nevihta v našem osončju (tu se lepo vidi), ki traja že vsaj 180 let (prva preverjena opazovanja). Za razliko od tipičnih ciklonov na zemlji je pega anticiklon, velika pa je za skoraj 2 Zemlji.

• Jupiter ima prstan, viden samo iz vesoljske sonde. Sestavljen je iz kamnitih delcev, za razliko od Saturnovega, ki je iz ledenih delcev.
• Jupitrovo magnetno polje je 14x močnejše od Zemljinega in je najmočnejše v osončju.
• Jupiter ima 63 satelitov, (že spet) največ v osončju. Večina jih je ujetih asteroidov, štirje pa so lune, podobne naši: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto (t.i. Galilejeve lune, ker je on prvi ugotovil da krožijo okrog Jupitra).
• Ganimed je največja luna v osončju.
• Evropa je oceanska luna, z oceani globokimi ~100km (na Zemlji max 11km). Po vrhu ima skorjo ledu, notraj pa je domnevno tekoč in bi lahko vseboval (od fotosinteze neodvisno) življenje ob raznih geotermalnih vrelcih.
• Kalisto je med objekti z največ kraterji v osončju, ker je geološko povsem neaktiven in jih ne zabriše. Površje je takorekoč nasičeno in vsak nov krater bo izbrisal kakega starega (Kalisto je bojda optimalen za stacioniranje v bližini Jupitra).
• Io ima čez 400 aktivnih vulkanov s tipičnimi izbruhi tudi do 500km visoko in je geološko najbolj aktiven objekt v osončju.

1. “Organizirala sta ga Ustvarjalno astronomsko društvo Temno nebo Slovenije in Fakulteta za matematiko in fiziko v sodelovanju z astronomskimi društvi iz vse Slovenije”, sem post festum prebral na Delo.si [↩]